Režija: Boris Liješević
Sodelujejo: Svetozar Cvetković, Isidora Minić, Dejan Dedić, Marko Grabež
Kaj se zgodi, ko se navzlic vsem zakonom prostora in časa srečajo Bogdan, Borka, Mirko, Sem, Predrag, Svetlana, Saša, Miroslav, Daša in Danilo? Kaj jih povezuje s pisatelji, katerih priimki se glasijo Bogdanović, Pavićević, Kovač, Mehmedinović, Matvejević, Slapšak, Hemon, Krleža, Drndić in Kiš? Kakšno zaroto neki kujejo? In h kakšni akciji nas pozivajo?
Na podlagi besedil, ki so bila objavljena v okviru programa Zajednička čitaonica (Skupna čitalnica), je nastala vznemirljiva mešanica glasov, jezikovno in umetniško večglasje, ki prepričljivo dokazuje, da si nismo tujci, četudi danes živimo razdeljeni na več različnih držav, mnogi izmed nas pa tudi v izseljenstvu po svetu. Kajti književnost ne pozna potnih listov. Vezi, ki nas družijo in ki izhajajo ne le iz skupne »družbene lastnine« jezika, temveč tudi iz veličastne književne zapuščine, so veliko močnejše kot destruktivne sile, ki so v preteklih desetletjih prizadejale več gorja, kot si je sploh mogoče predstavljati. Poleg konspiracije za drugačno, boljšo prihodnost je prav to zlo osrednja tema »Zarotnikov«. Ključno vlogo pri tem igra književnost, saj je domišljija postala pomembnejša kot kadarkoli prej. Bralce in obiskovalce, ki uporabljajo in soustvarjajo skupni jezik, vabimo, kjerkoli že so, da se pridružijo pustolovščini branja, odkrivanja, raziskovanja in vnovičnega razmisleka, saj je prav ta izraz vztrajnega optimizma in trdnega prepričanja, da bodo vezi, s katerimi se tke književna republika na evropskem Jugu, še naprej tesne in bogate.
Vsemu navkljub.
Vladimir Arsenijević, mednarodno priznani srbski pisatelj, prevajalec, urednik, publicist in kulturni delavec, je leta 1994 za svoj romaneskni prvenec »V podpalubju« kot dotlej najmlajši dobitnik prejel Ninovo nagrado, prestižno srbsko nagrado za književnost. Omenjeni protivojni roman je tudi prvi prvenec, za katerega je bila omenjena nagrada podeljena. Že kmalu je bil preveden v dvajset jezikov, kar Arsenijevića umešča tudi med najbolj prevajane srbske avtorje.
Pisatelj in univerzitetni učitelj Igor Štiks je med drugim avtor nagrajenih romanov »Dvorec v Romagni« (2000) in »Elijev stol« (2006), ki sta bila doslej prevedena v petnajst jezikov, leta 2017 pa je objavil še roman »Rezalište« (Razrez). Dramatizacija »Elijevega stola« v režiji Borisa Liješevića je na beograjskem mednarodnem gledališkem festivalu BITEF prejela glavno nagrado za leto 2011.
Bralna uprizoritev »Urotnici« je del projekta »Zajednička čitaonica« in je nastala v koprodukciji My Balkans in Krokodil.
Dogodek je organiziran v sodelovanju z Vodnikovo domačijo.